Verzija 1.3, september 2001

Nezvestoba, in v tem kontekstu konkretno spolna nezvestoba, ima enako skvarjeno reputacijo povsod po svetu. Medtem ko se lahko kazen za nezvestobo razlikuje od drzave do drzave, in se je spreminjala skozi cas, so jo vedno imeli za slabo, ravno tako kot izdajstvo na drugih podrocjih druzbenih odnosov.

Po drugi strani pa ni nic novega, da so kulture zasnovane na zmotnih prepricanjih. To da zmotna prepricanja delijo vse kulture,  jih ne naredi nic bolj resnicne.

V mislih imam na primer verovanje v duhove in bogove, ki ga delijo prakticno vse cloveske kulture, ceprav nikoli niso imele temelja v resnicnosti.

Medtem ko vsakdo, vsaj v javnosti, soglasa s mnenjem, da je nezvestoba slaba in zalostna resnicnost, jaz menim, da je nezvestoba potreba, in da zato ker je potreba, je nekaj na kar je treba gledati pozitivno. Ali, kratko receno, nezvestoba je dobra, ne slaba.

Tole je clanek in ne knjiga. Ne morem razpravljati o psihologiji kot taki. To bi bil preobsezna tema za clanek. Kar pa tu zelim, je razpravljati nekatere vidike spolne psihologije, ki pa je najbolj pomembni del psihologije.

Zame je osupljivo da, ceprav je spolnost najbolj osrednja stvar v cloveskem zivljenju, ji visoka kultura posveca tako malo pozornosti.

Vlade tipicno ne naredijo nicesar, da bi podprle spolno izpolnitev drzavljanov nad katerimi vladajo. Ce kaj, vlade tezijo k temu, da omejujejo spolno svobodo svojih drzavljanov, kadarkoli je videti da se je prevec razcvetela

To je zelo zalostno. Spolna izpolnitev je veliko bolj pomembna kot ekonomski razvoj, ali dobre ceste, ali zdravstveno zavarovanje.

Spolna izpolnitev je en in edini razlog zakaj je lahlo vredno biti ziv. Samo v spolni izpolnitvi lahko resnicno pozabimo na nesmisel nase cloveske eksistence.

Zivljenje je tako strasansko nesmiseln dogodek. Na nek nacin smo tako kot so misi v kolesu.

Laboratorijskim tehnikom je precej vseeno, ce misi v kolesu zivijo ali umrejo. Pravzaprav vedo, da bi bilo bolje za te misi, da so mrtve kot zive. Nic za kaj bi bilo vredno ziveti ne morejo pricakovati te misi.

Sam enako gledam na vecino soljudi, in pravzaprav tudi nase. Nisem hvalezen svojim starsem, da so me spravili na ta svet. Tega niso naredili kot uslugo meni, pac pa, v najboljsem primeru, se je zgodilo po nakljucju, ali pa se bolje, so ga nacrtovali kot nekaj, za kar smatrajo, da je potrebno, da bi bili srecni.

Menim, da bi bilo bolje ne biti ziv. Prav nic me ne skrbi, ce bi bil mrtev ze jutri (vendar si zelim mile smrti, prosim; najbolje bi bilo umreti med spanje). Mrtvim je v redu. Ne poznajo nobene bolecine.

Ne razumite me napak. Ne nasprotujem temu, da bi bil mrtev. Vendar ne bi zelel zavestno stopiti v situacijo, kjer bi bil mrtev v kratkem casu. To je paradoks cloveskega razuma. Lahko zavestno sklenemo, na ni vredno biti ziv, da smo bili nic pred rojstvom, in da bomo nic po smrti; lahko zavestno pridemo do zakljucka, da je cloveski potencial za trpljenjem veliko vecji kot cloveski potencial za veselje, in da bi zares bilo bolje ne biti ziv.

In kljub tem, vecina nas, vkljucno z mano, ni zmozna koncati svojega zivljenja tako da bi uzili pilule, ali skocili z visoke stavbe, ali izstrelili pistolo skozi mozgane.

Kar pa kaze na omejitve nasega razuma. To da spoznamo, da mi morali narediti samomor, ne pomeni da bi bili to tudi zmozni narediti. Nismo narejeni tako da bi lahko naredili samomor. Nas genetski ustroj je to izkljucil.

Dejstvo je, da nas narava ni opremila z mozgani, intelektom in razumom, da bi nam omogocila samo-poznavanje. Po Darvinovem ucenju je jasno, da so nasi mozgani, intelekt, in razum evoluirali zato da bi bili bolje opremljeni v boju za prezivetje. Zaradi tega enostavnega razloga je za nas, ceprav spoznamo, da bi za nas bilo bolje biti mrtev kot ziv, tako tezko kar reci na svidenje in stopiti v svoje grobove. Razen ce ne trpimo za kako dusevno boleznijo, ali pa se znajdemo v kaki popolnoma brezupni situaciji.

Torej, kam gremo od tu? Pojdimo v postelje in imejmo nekaj spolnosti.

Ker nismo bili nic pred nasim rojstvo, in ne bomo nic po nasi smrti, je tako zelo malo smisla v nasih prizadevanjih. Religije so zapravljanje casa, in enako velja za kariere. Kultura in zabava so dolgocasne in brez vrednosti.

Ce sploh kaj, potem so samo krati trenutki orgazma, in cas ko smo pogreznjeni v spolnem pozelenju, tisto kar naredi to zivljenje znosno, ali pa vredno da bi ga ziveli.

Popolnoma pogresam nacionalne politike v svoji rodni Nemciji in v katerikoli drugi drzavi na svetu, ki bi naslovila zgoraj omenjene skrbi.

Tudi znanost ima napacne prioritete. Kaj me briga raziskovanje vesolja? Naj ponudi kake boljse razlage, ter kake uporabne resitve na podrocju cloveske spolnosti, tej najbolj pomembni temi.

Medtem ko je clovestvo preplavljeno s stalno preveliko ponudbo hrane, vecino nas drzijo v strogi spolni dieti, za kar skrbijo policija, duhovniki in politiki. K hudicu.

Ni potrebno da bi bila spolna zadovoljitev omejena. Celo teorije, po katerih bi splosna dostopnost spolnosti v druzbi vodila v splosno dolgocasje glede cesarkoli spolnega, so napacne.

Ni splosna dostopnost spolnosti tisto kar bi potencialno vodilo v dolgocasje, ampak spolne strukture, ki se ohranijo skozi vsako spolno revolucijo.

Ideja, na primer, da so spolne zveze zasnovane na zvestobi zazeljen vzorec.

Veliko drugih vidikov je se relevantnih. Vendar, kot sem ze rekel, je to samo clanek in ne knjiga. Torej zelim ostati osredotocen samo na ta en vidik: zvestobo.

Dolgcas je obca lastnost zvez, ko se razvijajo v casu. Mnogi pari to sprejmejo kot naravni razvoj. Ostanejo v takih zvezah temeljecih na dolgcasu zaradi prejsnje obljube zvestobe, obcutka obveznosti, ekonomskega komforta ki ga taka zveza nudi, ali pa preprosto zaradi pomanjkanja boljsih priloznosti.

Cez cas se tak z dolgocasjem potlacen spolni impulz rezultira v permanentni dusevni deformaciji, erektilnih disfunkcijah, izostanku orgazmov, depresiji, debelosti, srcnih boleznih in prezgodnji smrti.

Nic cudnega.

Vendar ne bi bilo treba tako biti.

Ne razumite me napak. Nisem proti trajnim spolnim zvezam. Sam sem vedno imel najboljso spolnost v zvezah ki so trajale nekaj casa… s pogojem da niso bile izkljucne.

Sem moski. Zame je lahko biti nezvest, izkoristiti priloznost in na skrivaj imeti spolnost z zensko, ki je nekdo drug kot moj glavni partner.

To, med drugimi stvarmi, potrebujem. Vendar ni poanta v tem.

Zame je imeti neki stranski seks majhna stvar. V tem uzivam, vendar temu manjka vseobseznost . Ko koncam, sem nekaj casa sproscen, vendar cela stvar ima pomen samo za kratek cas.

To da sem sam nezvest, ni tisto kar bi zelel povedati. Kar je veliko bolj pomembno je prava mera nezvestobe s strani moje zenske.

Presenetljivo? Naj vam obrazlozim.

Nasa celotna spolna funkcija je bazirana na tem da je uravnotezena med dvema poloma, tako na bioloskem kot tudi psiholoskem podrocju

Biolosko, pola sta parasimpaticni in simpaticni zivcni sistem.

Da bi se zgodila erekcija, parasimpaticni zivcni sistem mora prevzeti vodilno vlogo. Vendar so pa orgazmi predvsem simpaticni dogodek.

Psiholosko, vsi stremimo k temu, da bi bili zmagovalci. Vendar pozelenja bolje cvetijo v atmosferi, ko smo, ali pa se pocutimo kot, porazenci. Ironicno, emocionalna privlacnost hazardnih iger je obcutek, in uzivanje pri tem, izgubljanja, in ne dobivanja.

Vznemirjenje pri takih igrah, ta nervoza ki jo spremlja potreba da bi urinirali, se obcuti samo ko izgubljamo, ali pa vsaj obcutim neposredno nevarnost da bi izgubili. Seveda pa veselo sprejmemo tudi zmago. Nenazadnje nam omogoca, da obcutimo izgubljanje, in groznjo da bi izgubili, v naslednjem krogu.

Hazarderji iscejo vznemirjenje; ne igrajo zato, da bi si priigrali kak denar. Igrajo z istim razlogom kot se nekateri drugi udelezujejo motociklisticnih dirk na javnih cestah ali pa s stolpov skacejo v globino privezani z gumijasto vrvjo.

Vznemirjenje je prisotno samo ko tvegamo izgubo; ce varamo pri igranju in smo prakticno prepricani v zmago, smo mirni, in zdolgocaseni. Oprostite, nobenega vznemirjenja.

Iz istega razloga mi moja lastna nezvestoba pogosto ne prinese zazelenega razburjenja.

Nasprotno pa, nezvestoba mojih zensk ima veliki potencial da me razburi. Naredi me ljubosumnega, povzroci da se pocutim ogrozenega, sprozi obcutke manjvrednosti… hej, sem zguba?

Vse nase zenske so napacno vzgojili. Nasa vlada, izobrazevalne institucije, varuhi nase, in njihove kulture so krivi… in seveda duhovniki in vse tiste cerkvene ideologije, ki so slepe za clovesko zivljenje kot v resnici je, in zidajo gradove v oblakih (brez kakrsnekoli osnove v resnicnosti).

Rad imam zenske z mocnimi spolnimi zeljami, zenske (priznam, mlade zenske) ki bi samostojno sprozile zvezo. Imam le malo simpatij do punc ali mladih zenski, ki verjamejo da je pravilna zenska drza taka da nimajo nobene spolne zelje ali pa teh ne pokazejo..

Nenavadno, vendar to ne pomeni da imam rajsi zenske ali dekleta, ki so prevec samozavestna. Mora obstajati element negotovosti, da bi bila custva mocna.

Nedolzne zenske, ki ohranijo nedolznost vse do poroke, so dolgcas. Take zenske praviloma verjamejo, da dajejo moskemu nekaj, za kar bi jim morali biti vecno hvalezni: obcutek da obstajajo samo zanj.

Mogoce mu od zacetka dajo tako obcutek. Vendar ne bo vecno hvalezen. Dejansko bo zveza, ki se zacne s tem da mu dekle preda nedolznost noc potem ko sta se porocila, peljala v dolgcas. Moski si bo kmalu zacel misliti, da je obljubil prevec.

Za ocarljivo spolno zvezo oba partnerja bi morala imeti pred tem spolne partnerje, in te prejsnje zveze bi morale biti tema njunega pogovora.

To je najlazji nacin da se vpelje obcutek potencialnega poraza, obcutek groznje, in neka doza izzivanja, kar je lahko velik vir spolne energije.

Ker je biti izpolnjen s spolnim uzitkom edini pobeg pred nesmislom cloveske eksistence, in ker je spolni uzitek mogoc samo ob doloceni ravni spolne napetosti, in ker so prejsnje iz zdajsnje nezvestobe nasega dolgorocnega spolnega partnerja tako velik vir spolne napetosti, imam v osnovi pozitivni odnos do nezvestobe zenske s katero imam stalno spolno zvezo.

Na zalost, nisem bil vzgojen tako da bi imel tak odnos. Nasa Zahodna spolna kultura, in, ce smo ze pri tem, kulture na vseh stirih koncih tega sveta, nas vzgaja tako da gledamo na nezvestobo stalnega spolnega partnerja kot na nekaj kar povzroca, da trpimo, in ne kot na potencialni vira spolnega zadovoljstva.

Problem je v pomanjkanju spolne pismenosti. Ljudje imajo preprosto tako malo znanja o mehanizmih po katerih njihove emocije, vkljucno s spolnimi, funkcionirajo.

Cloveski emocionalni aparat deluje na dialekticni nacin, skozi sprozilne sile. Ne samo emocionalni aparat ampak ravno tako tudi fizioloski.

Vzemimo, na primer, endokrini sistem. Prakticno vsaka endokrinska akcija se uravnava s svojo nasprotno silo. Najbolj siguren nacin da zmanjsamo telesno sintezo testosterona je tako, da dodamo zunanji testosteron. Tehnicni pojem je "negatini feedback".

"Negativni feedback" je stalno prisoten pri uravnavanju nasih dnevnih funkcij. Hrana ustavi zeljo po hrani. Najbolj zanesljiv nacin da resimo koga pred njegovo pretirano zeljo po cokoladi je ta, da tej osebi ne dovolimo jesti nic drugega kot pa samo cokolado za daljse obdobje. Ce dovolite tej osebi imeti tudi drugo hrano, bo zelja ostala.

To je na splosno sprejeta psiho-logika. Vendar kaj pa glede naslednjega:

Najbolj zanesljiv nacin da resite moskega pred zeljo po doloceni zenski je da mu dovolite imeti samo to zensko za daljse obdobje. Tu se paralela med cokolado in zenskami konca.

Najbolj zanesljiv nacin da ohranite zeljo moskega po neki doloceni zenski ni v tem da moski spi z drugimi zenskam vsake toliko, ampak to da bo ta zenska imela odnos z nekim drugim moskim.

To ga zbudi.

Vendar da bi se lahko utopili v velikem bazenu spolne energije, ki izvira iz partnerjeve nezvestobe, je potrebno da se ta nezvestoba zgodi na osnovi zaupanja.

Da bi se lahko zgradilo zaupanje, se mora nezvestoba na siroko prediskutirati prej preden se udejanji. Za zacetek bo vsak moral verbalno priznati spolne fantazije, ki se nanasajo na zadeve, ki niso vezane na svojega stalnega partnerja. Take fantazije je treba podrobno opisati. Te morajo pretresti in sprovocirati partnerja, ki poslusa, vsaj tako temeljito kot tistega, cigar so to fantazije.

V nekaterih primerih, se posebej za mlajse ljudi, ze sam pogovor o nameravanih nezvestobah enega in drugega je lahko ze toliko kot sploh lahko prenesejo.

Vendar da bi resnicno izkusili novo dimenzijo vseobsegajocega spolnega pozelenja, bo treba narediti naslednje: videti svojega stalnega partnerja in razburljivi spolni igri z drugo osebo, ali pa se jima celo pridruziti.

To bo boljse zdravilo za spolni dolgcas (in vse njihove izrazne pojave kot so erektilna disfunkcija, vaginalna suhost, izostanek orgazmov, itd.) kot  pa katerakoli doza Viagre.

Sele zdaj, ko ste nedvoumno ljubosumni, boste odkrili da jo imate radi. Postali boste zelo osredotoceni nanjo. Sposobni boste debatirati o njenih custvih ure in ure brez konca… njenih custvih za vas, in za njega (drugega moskega).

Ce bo odkrita in priznala uzitke, ki jih je imela z drugim moskim, istocasno pa vam zatrjevala da nima nobenega namena, da se loci od vas, se boste znasli v polozaju, kjer visite med obcutkom manjvrednosti in obcutkom ponosa na svojo mozatost. Ker si jo boste zeleli vec kot ste si mislili, da ste sposobni, boste zares pokazali veliko mozatost.

Mogoce boste obcutili impulz, da bi zbezali. Nenazadnje ste bili "izdani" z drugim moskim. Veliko zvez v resnici konca v takem primeru. To je zalostno, in se to dogaja zaradi pomanjkanja psiholoske vzgoje.

Obcasna odprta nezvestoba je tako veliko, ucinkovito dejanje proti "negativnemu feedbacku", da jo smatram kot nujo pri gradnji pristne ljubezenske zveze, ki lahko traja leta, drugacno od ljubezni, ki jo najdemo v vecini zakonov, ki je nic drugega kot dolgocasna rutina.

Zelim ziveti svoje zivljenje v stalnem stanju vseobsegajocega spolnega pozelenja, z dnevnimi viski skrajne spolne zadovoljitve. In hoce koncati zivljenje z milo smrtjo. Vse ostalo v zivljenju je od podrejenega pomena.

Sam zivim z zavestjo, da zame osebno ni nic obstajalo pred mojim rojstvom in ne bo nic obstajalo po moji smrti. Pomilujem tiste, ki garajo celo zivljenje, bodisi za osebni razvoj, ali za prihodnost svojih otrok, ali pa za neodvisnost svojih narodov. Te stvari me prav nic ne brigajo.

Vcasih zavidam tistim, ki so ze mrtvi. Nic vec ne trpijo. Dejstvo je, da je nas potencial za trpljenje veliko vecji kot nas potencial za veselje.

Govorim o resnicnem trpljenju; tisti vrsti, ki povzroca fizicno bolecino, ali tisti vrsti psiholoske bolecine ki jo povzroci zapor. Izrecno tu ne vkljucujem vse vrste ljubezenskih bolecin, ki v so veliki meri odvisne od nasega odnosa do teh, in od nasega znanja znanja.

Da, umiranje je lahko eno najbolj strasnih izkusenj v zivljenju; lahko je zelo bolece zgoreti do smrti, ali biti mucen do pocasne smrti s strani policije, ali pa med kirursko operacijo za katero nismo bili pravilno uspavani. Nekateri od nas so zivi pokopani, in se zbudimo v krsti, ki ze bila zakopana v zemljo.

Zares, imamo vse polno razlogom imeti strah pred umiranjem. Nimamo nobenega razloga imeti strah pred tem da bi bili mrtvi. Biti mrtev ni nic.

To spoznanje da zame ni nobenega pomena kaj bo po moji individualni smrti, in da za moje otroke in vnuke ni nobenega pomena kaj bo po njihovi individualni smrti, mi omogoci, da se osredotocim na najbolj pomemben vidik svojega zivljenja, to pa je spolno pozelenje in spolna zadovoljitev.

In kot logicna posledica sledi, da bom naredil vse, kar morem, da dosezem stanje povecanega spolnega pozelenja, vkljucno z vrhunci spolnega zadovoljstva, istocasno pa se izogibam resnicnemu tveganju da imel spor s policijo, ki uveljavlja zakone vlade, ki je zasnovana na anti-spolni etiki.

Sem krepko cez 50. So nekatere bioloske omejitve, da bi dozivel stanje vseobsegajocega spolnega pozelenja kakor tudi dnevne vrhunce prave spolne zadovoljitve. Te omejitve so rezultat narave, ki me je ustvarila ne da bi bil srecen, pac pa zato da bi bil kamencek v razvoju cloveske vrste, in za katero sem precej nekoristen potem ko sem vzgojil otroke tekom mojih najboljsih let med 20 in 35.

Upiram se naravi z vsem sredstvi, ki jih imam na razpolago. Eno orozje iz arzenala s katerim imam izkusnje, je izboljsanje spolnost s pomocjo farmakoloskih sredstev in naravnih dodatkov kot so tongkat ali (glej www.tongkatali.org).

Obstaja veliko vec zdravil kot je samo Viagra, s pomocjo katere se lahko uravnamo tako da postanemo blizje tistemu kar bi zeleli, kar pa je vseobsegajoce spolno pozelenje in dnevni vrhunci prave spolne zadovoljitve. Napisal sem veliko clankov o tem, kako lahko s farmakoloskimi sredstvi uravnavamo nas spolni potencial; zdaj so zbrani v www..asiatour.com poglavju o spolni funkciji ("sexual function").

Vendar nismo ustvarjeni tako, da bi reagirali samo na kemicne drazljaje; zgrajeni smo tako, da mocno reagiramo na cutne drazljaje. Zato ne preseneca, da imajo lahko cisti cutni, ne-farmakoloski faktorji, bolj temeljit ucinek.

Na primer tisti cutni drazljaj, ki prihaja iz zavesti, da tvoj spolni partner uziva ali pa je uzival v spolnem odnosu z nekom drugim.

Temeljito reagiramo, ko slisimo, ali pa vidimo to vrsto dogodka: dlake se dvignejo od vratu pa vse dol cez celo hrbtenico, srce hitreje bije, dozivimo emocionalni stres, agresijo, in mocno zeljo, da bi spolno posedovali osebo, ki je bila spolno nezvesta.

In vse to brez pilule. Je velik vir spolne energije, ce smo jo sposobni pravilno upravljati.

To se da nauciti. Le ce bi obstajali ljudje ali institucije, ki bi bile namenjene takemu poucevanju.